Kaj je asertivnost?

Avtor: Darko Zabukovšek, diplomiran zdravstvenik, reševalec, magister zakonskih in družinskih študij

Asertivnost je način komunikacije, ki osebi omogoča, da se lahko postavi zase in  direktno ter jasno izraža lastne potrebe, občutke in mnenja, hkrati pa upošteva in spoštuje sogovornika v njegovih pravicah, občutkih in potrebah. Asertivnost ponuja možnost odziva, ki izključuje agresivnost, pasivnost in pasivno agresivnost.

Verbalne lastnosti asertivne komunikacije:

  • Jasne in direktne povedi/izjave. (Tega ne morem podpreti.)
  • Jasno povedati, kar želimo in preveriti, če nas je sogovornik razumel.
  • Povedati jasne razloge za naše želje.
  • Govoriti bistvene in pomembne informacije. (Ne dolgovezimo in razlagamo vse naokrog – čimprej preidemo na bistvo.)
  • Odkrito izražanje emocij. (Tvoje obnašanje me je precej prizadelo.)
  • Jasno prevzemanje odgovornosti. (Kar sem naredil, je narobe, naslednjič bom skušal narediti bolje.)
  • Podajanje konstruktivnih povratnih informacij. (Menim, da je prvi del naloge zelo dober, zaključek pa je potrebno popraviti.)
  • »Jaz« stavki in jasno izražanje lastnega mnenja. (Jaz mislim, da lahko to naredimo na takšen način.)
  • Nedvoumne povedi/izjave. (Oprosti, ne.)
  • Aktivno poslušanje. (Kaj si mislil s tem, kar si ravnokar povedal?)
  • Sogovorniku dati možnost, da se odzove na tvoje besede. (Prosim, povej mi tvoje mnenje o tem.)
  • Primerna empatičnost. (Predvidevam, da ti mora biti težko.)
  • Konstruktiven odnos do problemov. (…vredu, vendar jaz lahko naredim to…)
  • Prevzeti pobudo in nagovoriti/pozdraviti/pričeti pogovor.
  • Preden spregovoriš, ne čakaš na dovoljenje.
  • Vljuden in prijeten med diskusijo.
  • Izbira primernega časa za asertiven odziv. (Še posebej, kadar hočemo razrešiti težji konflikt, poln emocij. Npr.: Sodelavca prosimo za minuto po koncu sestanka, ne pričnemo razreševati osebnih zamer med sestankom, vpričo drugih oseb. Prav tako ne smemo čakati več dni od nastanka konflikta.)
  • Vztrajnost v pogajanjih. (Iskanje obojestranskega kompromisa.)
  • Naravnanost na 1 cilj v enem asertivnem odzivu. (Če je le mogoče, se izogibamo večstranskim ciljem v enkratnem pogovoru z osebo.)

Neverbalne lastnosti asertivne komunikacije:

  • Aktivno samozavedanje in iskanje stika z lastnimi občutki in emocijami.
  • Odločen in spoštljiv ton glasu.
  • Dovolj glasen ton (ne kričeč), da pritegneš pozornost.
  • Miren in enakomeren govor.
  • Upoštevanje osebne fizične distance. (Če čutite sapo sogovornika, ste absolutno preblizu.)
  • Sproščena in pokončna drža. (stoje ali sede)
  • Odprte in neprisiljene poteze telesa. (Sodelovanje rok pri pogovoru, vendar ne pretirano.)
  • Dober očesni kontakt (brez pretiranega strmenja).
  • Avtentičen, umirjeno-sproščen izraz na obrazu. (Brez prisiljenega smehljanja ali pretiranega resnega/agresivnega izraza).
  • Organiziranost.
  • Vizualna urejenost (obleka primerna situaciji in namenu dogodka).

Asertivni odzivi:

  1. SPLOŠNI:
  2. Ko/kadar + vstavite objektiven opis vedenja, situacije, načina govora…
  3. Se počutim/ menim da + vstavite zaznave, občutke, mnenje.
  4. Prosim, da + izrazite rešitev, željo, potrebo,…lahko gre tudi za potrditev dejanja: pohvalo!
  • PRILAGOJENI:
  • ODKLONITEV
    • Izrazi stanje: »Hvala, ne. Ne ne morem«….
    • Razloži razlog: »Že imam nekaj v načrtu.«
    • Izrazi razumevanje: »Upam, da boste našli zamenjavo.«
  • PROŠNJA (razjasnitev situacije, pridobitev informacije, lastne želje, potrebe…)
    • Opiši težavo (če je prisotna).
    • Prosi za…(kar smo si postavili za cilj).
  • ODZIV NA KRITIKO
    • Prevzem odgovornosti – le za kar je res potrebno!
    • Nevtralen odnos: brez nepotrebnega opravičevanja.