Kaj lahko storimo takoj?

Avtor: as. mag. Mark Bračič, univ. dipl. psiholog

Kaj lahko storimo takoj?

  • Pohvalimo sebe in druge za dobro opravljeno delo. Zdravstveni delavci se vsakodnevno trudimo po najboljših močeh. Pogosto se spričo nenehnega dela, novih izzivov in časovne stiske ne ustavimo in namenimo trenutek za pohvalo svojih sodelavcev in sebe.
  • Poslušamo svoje telo in misli. Eden izmed glavnih preventivnih korakov zoper izgorelost je, da si vzamemo čas in usmerimo pozornost na svoje telo in počutje. Tako bomo lahko pravočasno pri sebi opazili opozorilne znake izgorelosti. Razmislimo tudi, katere dejavnosti nas obremenjujejo in katere razbremenjujejo.
  • Nadaljujemo z dejavnostmi, ki jih imamo radi in nas sproščajo. Pomembno je, da morebitnim izkušnjam stresa navkljub nadaljujemo z zanimanji, dejavnostmi in hobiji, ki nas ohranjajo mirne in nam popestrijo dan. Tudi sproščanje ob športu in ustvarjanju je počitek.
  • Naloge, ki jih moramo opraviti, razvrstimo po pomembnosti. Ob delu, družinskem življenju in ostalih obveznostih nas lahko obide občutek, da ni časa dovolj za vse. Kadar se to zgodi, se moramo ustaviti in dobro razmisliti, kateri opravki so najbolj pomembni.
  • Pomislimo na svoje vrednote in osebno poslanstvo ter o tem, kam vlagamo svojo energijo in čas.
  • Postavimo si realne, dosegljive cilje. Ljudje smo uspešnejši pri doseganju ciljev, kadar gre za konkretne in dosegljive naloge. Ne postavljajmo si abstraktnih in visokoletečih ciljev, temveč pojdimo raje korak za korakom.
  • Privoščimo si redne odmore ter si vzamemo čas za počitek. Počitek je strateško pomemben element vsakega dela. Naše kapacitete vzdrževanja pozornosti so omejene in prekomerna obremenitev niža našo učinkovitost ter viša verjetnost napak pri delu. Med delom je ključno napraviti redne premore in se vsaj za kratek čas miselno razbremeniti.
  • Sproti rešujemo morebitne težave v odnosih s sodelavci. Za zagotavljanje najvišje kakovosti našega dela ni dovolj le individualna strokovnost, ampak tudi zmožnost ubranega in sodelujočega timskega dela. Nujen predpogoj tega pa so dobri odnosi s sodelavci, tako nadrejenimi, kot podrejenimi.
  • Komunicirajmo spoštljivo, vprašajmo za nasvet, se zahvalimo in pohvalimo.
  • Postavimo si omejitve in se naučimo reči ne, kadar delo presega našo razpoložljivo energijo in naše zmožnosti. Z delavnostjo in prizadevnostjo pogosto pridejo tudi občutki odgovornosti, ki lahko kmalu prerastejo v prekomerno sprejemanje delovnih nalog.
  • Bodimo pozorni, kdaj stopamo izven svojih delovnih okvirov, kdaj stopamo preko samih sebe in svoje pristojnosti. Ozavestimo svoje ravnanje in se naučimo reči NE tako zahtevam, kot tudi prošnjam, ki bi lahko ogrozile naše zdravje in počutje.
  • Sproti preverjajmo stopnjo izgorelosti in posvečajmo pozornost temu, kako se čustveno, telesno in duševno odzivamo na obremenitve. Ob koncu tedna si vzamemo čas zase in ocenimo svoje počutje.
  • Smo opazili kakšne spremembe v svojem delovanju, čustvenemu odzivanju? Kaj pravijo naši najbližji?
  • V primeru, da pri sebi opažate prve opozorilne znake izgorelosti, se ustavite in pomislite, kaj lahko storite takoj za izboljšanje stanja. V kolikor potrebujete strokovno pomoč, ne odlašajte …
  • … saj izgorelost ne prizadene le vas, temveč širok spekter ljudi, tako v službeni, kot tudi zasebni sferi.