Spoznajte nas


Mark Bračič

Mark Bračič je doktorski študent psihologije, ki se več let ukvarja s psihološkim zdravjem zaposlenih v zdravstvu ter pripravo izobraževanj s tega področja. Izvaja psihoedukacijska srečanja proti izgorelosti medicinskih sester. S svojim delovanjem podpira zaposlene v zdravstvu pri doseganju varnega in spodbudnega delovnega okolja ter skrbi za raziskovanje področja.


Nataša Curl

Sem „hitrostna drsalka“ med številnimi vlogami, katere mi namenja življenje: zdravnica družinske medicine, mama dveh najstnikov, partnerka, hči, sestra, sodelavka, prijateljica, znanka, ljubiteljska športnica, gospodinja, vrtnarka, vodnica psa, gasilka,…..predvsem pa nenehna učenka osebnostne rasti, ki se trudi ŽIVETI in ne le preživeti v življenju. Na svoji poti učenja srečujem številne ljudi; z nekaterimi se samo pozdravimo, si pomahamo, z drugimi poklepetamo, nekaj pa je takih, s katerimi po poti hodimo skupaj v isto smer. In tako sem nekega junijskega popoldneva leta 2018 na svoji poti na Zdravniški zbornici srečala Živo. V začetku tistega leta sem se se soočila z izkušnjo izgorelosti, zato je bilo njeno vabilo v skupino ljudi, ki se ukvarjajo z izgorelostjo zdravstvenih delavcev, magnet za moj um. V želji po osveščanju in preprečevanju „moderne kuge 21. stoletja“ smo tako skupaj z ostalimi člani ustanovili PRIZMO. Pripeljala nas je na del iste POTi, nanjo pa kličemo vse, ki si UPAMO iti močni naprej.


Darko Zabukovšek

Sem reševalec (diplomirani zdravstvenik) in mag. zakonskih in družinskih študij (psihoterapevtska smer). Že 10 let delam v intenzivno-urgentni službi (5 let OIIM Celje, 5 let PHE Celje). Od nekdaj me preganja misel o človekovi širini in predvsem o tem, da človeka ne more definirati zgolj fizična in kognitivna dimenzija, temveč še mnogo več. To sem na lastni koži zelo dobro spoznal, ko sem se na koncu srednje šole prvič srečal s težavo, ki je ni bilo moč razrešiti zgolj s kognitivnim razmislekom. Vse to me je pripeljalo do tega, da sem se med delom odločil za študij psihoterapije. Nova znanja so mi dala dodaten vpogled v delo zdravstvenega delavca in odkrila, kako zelo je slovenski zdravstveni delavec ogrožen z osebno izgorelostjo. Predvsem sem in še spoznavam, da delovni pogoji, ki so seveda na mnogih deloviščih izjemno izkoriščevalski in že po naravi dela izjemno zahtevni, niso na prvem mestu v razlogih, ki pahnejo zdravstvenega delavca v zadnje faze izgorelosti, temveč vidim na prvem mestu izkoriščevalske, dvolične in nepristne medosebne odnose, predvsem pa perfekcionističen odnos do samega sebe, ki od nas terja vedno idealno vedenje, mišljenje in nenazadnje čutenje po pričakovanju drugih. Osebno mi je v velik izziv združevati področja psihoterapije in nujne medicinske pomoči, zato sem se pridružil PRIZMI, v kateri vidim zelo lepo poslanstvo in priložnost, da s slovenskimi zdravstvenimi delavci odpiramo prepotreben dialog o izgorelosti in skupaj iščemo bolj »zdrav« način dela v našem zdravstvenem sistemu.


Sabina Kračun

Že od nekdaj se ukvarjam z vprašanjem: »Kako živeti kvalitetno, udejanjiti umske in čustvene zmožnosti, ob vsem tem pa izpolniti svojo vlogo v osebnem, poklicnem in družbenem življenju?« Iskanje celovitega odgovora na to vprašanje je postalo pomemben del mojega življenja. Od tega se nikoli več nisem oddaljila. Spontano iskanje odgovorov, ki so sprva bili namenjeni moji radovednosti, se je posledično preoblikovalo v izobraževanje in življenjsko poslanstvo. Po poklicu sem diplomirana medicinska sestra v anesteziji, kjer se srečujem s stisko pacientov, katerim želimo omogočiti čimprejšnje okrevanje, če pa to ni mogoče, pa nuditi sočutno in dostojanstveno preživljanje preostanka življenja. Opravljanje tega poklica je z osebnim razvojem vleklo vzporednico k izobraževanju s področja Zakonskih in družinskih študijev (psihoterapija).

Zdravstveni delavci čutimo poklicanost, da pomagamo kolikor je v naši moči. Pogosto se razdajamo in precenjujemo naše sposobnosti do te mere, da se obrnejo v lastno škodo. Utrujenosti ne prepoznamo, saj počitek premaknemo nekam v prihodnost. Hitro se znajdemo v vlogi, kjer mi potrebujemo pomoč, pozornost in sočutje, kar nam v celoti tudi pripada.

Pridružitev k PRIZMI je tisto, kar me navdaja z močjo in upanjem, saj s skupnim prizadevanjem namenjamo skrb našim zdravstvenim delavcem. Sporočamo jim, da so izjemno dragoceni in da nam je mar zanje. Ne samo zaradi poklica, ki ga opravljajo/mo, ampak zaradi tega, ker so to specifični posamezniki, ki namenjajo profesionalno skrb sočloveku in hkrati vlečejo pomembno vzporednico med vlogami v zasebnem življenju.

Obravnavanje zaposlenih v zdravstvu kot celote je tisto, kjer pridobi tako posameznik in družba, brez nepotrebnih žrtev. V PRIZMI poudarjamo ravnovesje med profesionalnim in zasebnim življenjem. Delo naj vsak opravlja optimalno, da se zaščiti pred izkoriščanjem (četudi so dani pogoji za to), da se opozarja na neprimerne medosebne odnose med zaposlenimi, na enakomerno obremenjenost…Vsi vemo, da je zadovoljen zdravstveni delavec tisti, ki po opravljenem delu pride domov k svoji družini, kjer imamo še druge vloge (smo mame, očetje, sestre, brati, hčere, sinovi…). Če je zdravstveni delavec v procesu izgorevanja, doma »ugasne«, nima več energije za družinsko življenje. Prikrajšani so za kvaliteto življenja, ki bi pripadala tako zdravstvenemu delavcu kot njegovi družini. Sčasoma se sklene negativni krog, ko izčrpan zaposleni pride naslednji dan ponovno v službo, saj se ni imel možnosti spočiti od prejšnjega dne. Zaposlenim v zdravstvu pripada skrb in negovanje samega sebe in ne samo pacientov.


Živa Novak Antolič

Sem upokojena zdravnica, specialistka porodništva in ginekologije. Več kot 40 let sem delala v Porodnišnici Ljubljana. Bila sem že upokojena, ko so me povabili predavat o izgorelosti. Odvrnila sem, da o tem ne vem nič. »Vi tako dobro predavate, radi vas poslušamo. O izgorelosti se boste pa že naučili.« Kot vedno v več kot 40 letih dela v Porodnišnici Ljubljana nisem znala reči ne in sem se začela »učiti« teorije o izgorelosti. Ugotovila sem, da »prakso« o tem zelo dobro obvladam, čeprav nisem vedela, da se temu tako reče! No, po treh letih mojih tako dobrih predavanj o izgorelosti na različnih srečanjih zelo različnim poslušalcem, pa so mi kar naravnost povedali: »Vi samo govorite, dajte kaj naredit!«
Tako smo julija 2018 osnovali PRIZMO, PRojekt IZgorelost Moč Asertivnosti. Vemo, da bo dolgo trajalo, da se bo trend izgorevanja med zdravstvenimi delavci obrnil. A odločili smo se za POT in UPAMO:

KAKO
Po korakih
Odločitev za delovanje
Tisoči: 30000 v Sloveniji

VSEBINA
Ugotoviti razširjenost
Povečati osveščenost
Akcije za izboljšanje sistema
Moč preprečevanja
Opolnomočimo z učenjem potrebnih veščin

Moje delovanje v PRIZMI je v isti smeri kot pri Medicinskih trenerjih in FIC-u, kjer sem tudi članica.