Strah pred popolnim zlomom

Avtorica: Sabina Kračun, diplomirana medicinska sestra, magistrica zakonskih in družinskih študij

Visok absentizem (absence – angl. odsotnost): zaposleni, ki so izčrpani, se pogosto umaknejo iz delovne situacije, saj so delovne obremenitve nevzdržne. Med rednim delovnikom nimajo dovolj možnosti, da bi se spočili in si nabrali novih moči. Zaposleni so običajno odsotni z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskega člana.

Zgodba medicinske sestre (MS) (47 let):
»Delala sem dnevne, nočne in celodnevne izmene, da ne govorim o delu ob praznikih ter vikendih. Jezna sem bila na tiste, ki so ostajali doma zaradi bolniškega staleža in nato čudežno ozdraveli. Vedno (včasih tudi zelo odkrito) so si izmišljevali, katero delovno mesto je zanje in kje ne smejo delati zaradi omejitev. Ob tem sem občutila krivico, saj sem na ostalih »težjih« deloviščih morala delati jaz in nekaj mojih kolegov/ic. Bila sem utrujena in nisem se uspela spočiti med vikendi. Po opravljanju rednega dela sem prišla domov in »ugasnila«. Zmogla sem še komaj kaj moči, da sem za družino skuhala kosilo in to je bilo vse, kar sem iztisnila iz sebe. Iskala sem vzroke za svoje počutje in si prigovarjala, da se moram več ukvarjati s športom ali si vzeti čas za sprehod. Pa vendar le redko sem zbrala dovolj energije, da sem se prisilila v to. Trenutno sem doma zaradi bolečin v hrbtenici, bolečin v mišicah in sklepih – zdravniki mi glede na opravljene preiskave pravijo, da je z mano vse ok. Loteva se me anksioznost in strah, saj se mi izteka bolniški stalež. Kako bom v službi zmogla osem ur? Nočno delo me popolnoma izčrpa, kaj šele kakšen urgenten primer, takrat je še bolj napeto in naporno v službi. Vedno pogosteje si postavljam vprašanje: ali bo moje nadaljnje življenje potekalo tako! To je životarjenje! Moje življenje poteka na način, da si delovne dneve razporedim: izmenjaje delo, nadalje se poskušam odpočiti s prostimi dnevi in dopustom, ko niti to ni dovolj pa grem na bolniški stalež.«

KOLIKO ŠE MANJKA DO TEGA, DA BOM JAZ PACIENT/KA? Telo nas opozarja z vrsto različnimi znaki izgorevanja že mnogo poprej, kot si priznamo. Ko si le ne moremo več zatiskati oči in pridemo tako daleč, da zavestno pomislimo na to, da smo utrujeni. Potrebujemo počitek in slutimo, da prost dan ne bo dovolj! Pojavijo se telesni, čustveni in kognitivni simptomi zaradi izčrpanosti. Zavedajmo se, da nismo krivi, da izgorevamo ter da je izgorevanje mogoče preprečiti! Spodbuditi spoštovanje do sebe! Sebi nameniti počitek za samoohranitev.