Zakaj škodim sebi in drugim?

Avtorica: Sabina Kračun, diplomirana medicinska sestra, magistrica zakonskih in družinskih študij

Zgodba je iz časov pred boleznijo COVID-19

Visok prezentizem: je nasproten od absentizma, saj so zaposleni prisotni na delovnem mestu, čeprav bi zaradi bolezni, stresa, duševne stiske ali drugih razlogov morali biti doma.

Diplomirana medicinska sestra (DMS) (40 let)
»Na jutranjem sestanku opazim sodelavko (MS 30 let), ki je vidno v slabem zdravstvenem stanju. Ko jo ogovorim, da me skrbi saj je videti zelo slabo, mi pove, da je res imela zjutraj povišano telesno temperaturo (38,1°C). Vprašam jo, zakaj ni ostala doma. Odgovori mi, da ne more, česa vendar ne razumem, ali ne vidim kakšna kadrovska stiska je na današnji dan? Še enkrat izrazim svojo skrb do nje, da je prišla bolna v službo. Vidno ganjena ob tem mi odgovori, da bo prosila svojo nadrejeno, če bi jo premestila na lažje delovno mesto. Presunjena sem bila nad tem: ne samo to, da je kolegica prišla v službo bolna, ampak tudi to, da je delala celo delovno izmeno. Kar pa je še huje, da je to podprla njena nadrejena, saj bi od strokovne vodje pričakovali, da bi kljub kadrovski stiski ravnala profesionalno (zaščitila paciente in druge člane tima) ter imela sočutje do zaposlene, jo podprla v tem, da mora ostati doma zaradi bolezni. Da ne govorimo o tem, da bolni zaposleni ogroža v prvi vrsti paciente (nevarne so okužbe, strokovne napake, utrujenost). Še huje; bolna sodelavka je bila izjemno hvaležna svoji šefici, saj jo je razumela glede slabega počutja in ji ni bilo treba delati na delovišču, ki slovi pod oznako »manj zaželeno«. Naslednji dan je sodelavka ostala doma, saj se je zdravstveno stanje poslabšalo in je v službo ni bilo tri tedne«.

»Ti primeri nam niso tuji, saj tudi sami kdaj pred službo vzamemo protibolečinsko tableto ali pa antipiretično zdravilo in se z njihovo pomočjo zvlečemo čez tekoči delovni dan«.

Raziskave poročajo o tem, da je prezentizem za organizacijo velik strošek (je indirekten), saj je delovna storilnost nižja in je prisotna večja možnost napak in nesreč pri delu v primerjavi s tem, če bi bili zdravi. Okrevanje je dolgotrajnejše, kot če bi v času bolezni ostali doma. Če pa gre za nalezljive bolezni, pa je veliko tveganje za prenos infekcij na ostale zdrave. Raziskave kažejo, da stroški prezentizma presegajo stroške absentizma.

Torej komu lažemo? Kdaj smo pozabili na osnove preventive (pošlji bolnega domov/ ne prihajaj bolan v službo)? Učenje ustreznega odnosa do samega sebe! Zdravstveni delavec se mora naučiti sočutja do sebe!